Lorem ipsum dolor sit amet, consecte adipi. Suspendisse ultrices hendrerit a vitae vel a sodales. Ac lectus vel risus suscipit sit amet hendrerit a venenatis.
Igor Ivanovski
ČAROVNICA PEPA
Ilustrirala Mateja Korbar Šimić
V našem gozdu in kmetiji
V našem gozdu in na kmetiji
dogodivščin sto in sto,
krempljev, tac in sto jezikov,
skupaj tulijo v nebo.
V našem gozdu in na kmetiji
nihče spanca ne pozna,
nekdo se s Soncem raje druži,
drug rad z Luno klepeta.
Zato zdaj zapojemo na glas,
da najlepše je pri nas,
pri nas se vedno kaj zgodi,
zato zdaj pojemo vsi.
Ti si čuk in jaz sem zajec,
jaz sem volk in ti si miš,
ti kosmat si in smrčiš,
korenje ješ, ti pa prdiš.
Miš zamijavka, pes zamuka,
čuk pa kruli kot prašič.
Srna čivka, jazbec brunda,
koza kakor koza – nič.
Konj pa riga, sika sraka, iz grma jež zakokodaka
Nastane strašna zmeda,
vse se dere in kriči, kot da strašne so zveri.
NAROČITE KNJIGO ČAROVNICA PEPA
Tu so zajec, srna in lisica,
veverica, jazbec in mala prepelica,
na veji žolna krila razteguje,
iz grma prav po polžje polž prileze,
jež skuštran in brez volje,
čuk po dolgi noči še zaspan,
saj noči so včasih daljše
kakor sončen dan.
Čez travnik pa v ravni vrsti
koza, pes, prašič in krava,
ovca, konj, kokoš in miška mala;
prav počasi, kar malce leno
se kolona vije
s sosedove kmetije.
»Jih slišiš,
kako se derejo na glas,
da najlepše je pri nas?
Ves dan je trušč in se prepeva,
da v glavi mi odmeva.
Zvečer, ko tema pade na oči,
pa mir naj bo, tišina,
da človek malce se naspi.
O ne, to pa ne!«
Pepa kuha, se smehlja:
»Jim že pokažem, kdo je tu doma!«
Meša, meša, iz lonca se kadi,
čarovnija je končana
hitro: 1, 2, 3.
Pepa se zamisli:
Mogoče pa le ni prav,
da v gozdu je tišina,
da nihče se ne oglaša,
bila bi to puščava,
pa še tam se pesek,
če ga veter boža, smeje.
Prav je, da v gozdu
vse premika se in gomazi,
tako na svetu je že tisoč let,
da Soncu zjutraj ptiči zapojo,
ponoči pa se čuk oglaša,
da še Luni je lepo.
